Gor in dol po straniščni školjki


Evro… Song? Ja, pajade.
15.05.2013, 10:55
Zapisano pod: Aktualno, Glasba, Slovenija, Zabava
Tagi: , ,

Ok, niti najmanj nisem poklican, da bi dajal kakšne hude ocene tega, kar smo videli sinoči na prvem evrovizijskem polfinalu. Televizije ne gledam kaj dosti, Evrovizije pa kaj pretirano ne spremljam že kar zadnjih nekaj let. Moj evrointeres se je po navadi ustavljal pri odgovoru na vprašanje: Kdo je pa letos zmagal? A ja? No, ok.

Sinoči pa sem si celo vzel tisti dve uri, da bi videl, kaj lahko ponudi nekoč eliten, zdaj pa povsem zdrsan festival. Nekaj kratkih ugotovitev:
- Naša predstavnica se je drla. Žal. Ni pela, ampak se je med refrenom drla. Sicer pa je bil nastop popolnoma evrovizijsko korekten, nisem pa niti kaj dosti presenečen, da na RTV S nismo izvedeli, da je Hannah pogrnila dan prej, med nastopom pred žirijo.
- Uradna napovedovalka je bila neprijetna.
- Slovenski povezovalec večera je bil… zoprn. Samo to.
- Balkanska naveza očitno ne deluje več. Ali je 0,84 evra preveč ali pa so ljudje iz ex Jugoslavije ugotovili, da se jim denarja ne splača vlagati v dretje, domovinske pesmi, kombinacije česarkoliže ali v nekaj, kar je videti kot mlade prostitutke. Ki ne znajo peti.
- Ex Sovjetska zveza je druga zgodba. Nekaj glasov in precej več avdiovizualne sramote, ki jo pošiljajo v finale. Meh. Money talks.
- In res sem vesel, da je v finale prišla – vsaj zame – edina omembe vredna pesem večera. Anouk in Birds. Edino, kar je imelo avtorsko konsistenco in edino, kar nadaljuje izročilo Evrovizije iz let, ko je bil to festival, na katerega so države dejansko pošiljale nekaj dobrega in prepoznavnega.
- Slovenija bi lahko Evrosong prihodnje leto gladko izpustila. Pa če tudi to pomeni, da bo moral kdo iz skupine teh, ki se pri nas ukvarjajo s to parodijo, kdaj vendarle početi tudi kaj drugega.

There, I said it. Grem še enkrat poslušat Anouk. Da si privoščim malo glasbe.

  • Share/Bookmark



4 komentarjev
Komentiraj

You should totally post this in engleski! The Balkan blog always gave Slovenia the short stick–now they’ve no stick even for their own arses.

But…how could you not love Ireland? Dance song, nicely sung, muscly men in leather. Without their shirts. Be love.

avtor: jawnbc 15.05.2013 @ 11:20

Simona Rebolj

No, ja, uvod bi lahko izpustil, ker ga znamo na pamet. Vsem je malo mar za ESC, jim gre na kozlanje ob njem, a ga vsi “slučajno” spremljajo, ravno tisto leto, ko o njem kaj napišejo ali spregovorijo v gostilni … hehe …

Money talks nima veze, razen v Sloveniji. Naveze delujejo, kadar so pesmi in predvsem nastopi omembe vredne na tem nivoju, ki ga ESC prezentira, torej songi in nastopi, ki morajo pritegnit na prvo poslušanje in zajet okus čim več različnih kultur za zahodu. V tem smislu ESC ni nič večji šoder od pop muzike od nivojskega šodra, ki nam ga prodaja masovno ZDA, le da pri produkciji v tem primeru pa res zgolj “money talks”. Podobno kot pri filmski produkciji, pri kateri je kokičarska najbolj donosna in protežirana, a tudi najbolj ušiva in plehka. S tega vidika pa na ESC lahko pričakuješ vsaj nekaj zabave, kar se tiče pristopov glede na kulturni milje, iz katerega song izhaja. Lahko rečem, da kar vidim na ESC, se zelo lepo ujema s političnim vzdušjem po državah, na tak ali drugačen način.

Slovenci bi se najkasneje zdaj lahko na primer že nehali farbat z izgovori o diasporah in navezah, kar naj bi bilo krivo, da ne uspemo. Uspe tista pesem, ki nabere največ točk na drobno od vsepovsod. Če je očiten favorit, ker v vseh ozirih (pesem, nastop, karizma nastopajočega) harmonično deluje, pa bo padla še kakšna dvanajstica več in temu se reče nastop, ki kotira na zmago. Samo s točkami zaradi navez se ne pride niti v finale. To je resnica.

In tako je resnica tudi, da ravno pri nas klientele pri koritu ne podpirajo takšnih predstavnikov, ki bi sploh imeli šanse kot osebnosti in sposobni pevci ter performerji prepričat bolj raznoliko širše občinstvo čez mejo domačega vrtička. Ne samo to. Ne obstaja tudi noben smisel za vse tiste prvine, ki štejejo. Ljudje pri koritu so brez okusa in so tam zato, ker so pač lahko, večinoma po vezah. Nihče ne bdi nad celotnim konceptom, ampak se najema prijatelje v stilu, ej, a bi ti naredu komad, ti pa kostum, ti masko, ti prjatu rabiš honorar, a ne, okej, daj spackaj koreografijo maestro. In pozna se, da ni nobene rdeče niti, nobenega koncepta. In največ, kar se zgodi, je neznosno zadovoljstvo, da je bojda zadeva korektna. Da ne izpademo kot retardiranci z drugega planeta. Ni pa nič posebnega. Popolnoma isti simptomi kot pri jamranju na področju gospodarstva, pa tudi kulture na žalost. Zakaj nismo ustvarjalni, zakaj nismo produktivni. Zakaj ne podpiramo dobrih, ampak razsipavamo s priložnostmi za diletante. Omreženi diletanti se ukvarjajo z vsem in ne spustijo blizu konkurence v notranjih vrstah, saj bi sicer izgubili priliko za (še tako beden ali pa velik) zaslužek. In potem poslušamo mantranje o krivici in seveda, da so vsi zunaj, ki nas ne jebejo pet posto zarotniške klientele, ki se med seboj podkupujejo in združujejo proti nam. Pajade! V Sloveniji vlada zarota klientel in podkupovanja in samo tak način poznamo na žalost. Pa naj gre za ušiv ESC ali pa resna vprašanja na področju produktivnosti in plasiranja česar koli. Ko bomo pred svojim pragom počistili, bi se pa lahko začeli ukvarjat s korupcijo in klientelami v tujini. Zaenkrat smo pa v fazi, ko KPK preganja celo bivšega predsednika KPK … hehe … Zelo duhovito.

avtor: Simona Rebolj 15.05.2013 @ 14:51

Tomaž Celestina

Jawn, well I will stick to Slovene this time, given the fact I really don’t like ESC. And, of course, I skipped the second part in favour of Italian The Voice talent show. Because people on that show can really sing. Ireland? Oh well. :)

avtor: Tomaž Celestina 17.05.2013 @ 11:31

Tomaž Celestina

Simona, ampak jaz res ne gledam Evrovizije in zato sem gladko izpustil drugi predizbor in ravno tako bom gladko izpustil tudi finale.

Slovenski odnos do vse, o čemer si pisala, pa žal v prvi vrsti temelji na nesposobnosti. In mislim, da je – v prepletu z drugimi pojavnimi oblikami ne ravno ljubkega narodnega značaja – to krivo, da smo tam, kjer smo. :)

avtor: Tomaž Celestina 17.05.2013 @ 11:34



Komentiraj
Prelomi vrstic in odstavkov so samodejni, e-poštni naslov ni nikoli prikazan, dovoljen je HTML: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

(obvezno)

(obvezno)


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !