Gor in dol po straniščni školjki


In družba je (še enkrat več) orodje postala
19.09.2012, 15:59
Zapisano pod: Aktualno

Ko človek misli, da nižje res ne gre, pa te brca znova ustavi sredi koraka.

Na prvi pogled čisto nedolžna novica, umeščena v aktualno reformno-pogajalsko dogajanje. Danes smo izvedeli, da se je ustanovila Zveza sindikatov upokojencev Slovenije. Prav, berem naprej. Zveza si bo prizadevala za odpravo neupravičenih privilegijev na področju pokojnin. Aja? Prav, berem naprej. Zveza bo od ministra Vizjaka zahtevala, naj odpravi nepravilnosti, saj naj bi zakon določenim skupinam upokojencev odrekal pravico do pokojnine, zasluženo v kateri od republik nekdanje Jugoslavije. Opala. Zadeve začenjajo dobivati jasnejšo podobo.

Potem preberem še stavek, da je zveza nestrankarska, in preletim še zasedbo vodstva nove, bom uporabil priljubljeno frazo, tako imenovane sindikalne zveze. In kdo je v njem? Slavko Kmetič, za katerega povezav z SDS ni treba iskati z lupo. Ida Pančur iz seniorske sekcije SDS. Ida Medved iz mestnega odbora SDS. In Franc Kokošar, ki je svojo sindikalno pot gradil v sindikatu strojevodij.

Mar ni, ob vsem dolžnem spoštovanju, takšna očitna zloraba besede “sindikat” za dosego političnih ciljev – v tem primeru ideološko obarvanega očiščevanja pokojninske blagajne – vseeno malce preveč očitna? Nam je res že povsem vseeno, s kakšnimi prijemi si politika prisvaja tisto, kar je v svojih časih vendarle sodilo pod poglavje civilna družba? No, sicer pa mirno pogoltnemo marsikaj, od razno raznih zborov in brezplačnikov, pa bomo tudi to.

Ampak moti me nekaj drugega. Kaj je v ozadju te neznanske želje po ideoloških razprtijah, tega bolestnega dokazovanja, kdo je naš in kdo je vaš, da se nikakor ne moremo izviti iz obdobja, ki najbrž 98% Slovencev res ne pomeni ničesar. Takšni prijemi me motijo tudi in zlasti zato, ker bi lahko nujno pokojninsko reformo speljali in sprejeli tudi brez tega nepotrebnega zbadanja ter metanja polen pod noge. In nesramnega izzivanja, konec koncev.

No, ja, še en par takšnih, pa iskrena želja, da naj že enkrat pride trojni evropski veter in prevetri tole grapo, res ne bo več daleč…

  • Share/Bookmark


Sveti otroci
6.09.2012, 11:56
Zapisano pod: Aktualno

Pregreta tema zadnjih dni je jasna in v nekem vporednem pravičnem vesolju naj bi celo pripeljala do odgovora na vprašanje, kako daleč od boga je pred dobrimi štiridesetimi leti zdrsnil kardinal Rode. Pa me pravzaprav sploh ne zanima, kaj se je res dogajalo, bolj zanimivo je opazovanje vsega obstranskega in postranskega dogajanja.

Ja, prvi vtis je, da se je pri Rodetu na srhljivo krščansko učinkovit način uresničila tista znana What’s good for the goose is good for the gander. Javni linč in izgon nekdanjega nadškofa Urana je na široko odprl vrata govorjenju o tem, kar je prej desetletja ostajalo tabu in zgolj javna skrivnost. Namreč, da tudi cerkveni veljaki grešijo. Zakaj je zgodba o Uranu primezela izza cerkvenih vrat, je lahko zdajle zgolj ugibanje, ampak vrata so bila odprta. O svetih otrocih se je začelo govoriti. In spletk v ozadju je bilo očitno dovolj, da so – spet en ptičji pregovor – vrane pozabile, da drugi vrani ne kaže izkljuvati oči. Uran, v ljudskih očeh tisti škof ki “rad poje in kdaj kaj popije”, je kljub svoji dobrovoljnosti znotraj cerkve očitno dovolj močna figura, da je svojo zgodbo o otroku dobil tudi Franc Rode. In to močnejšo. Veliko, veliko močnejšo. Imena, datumi, podatki, ki najmanj privzdignejo obrv, in še marsikaj bi lahko tule rekli, pa ne bomo.

In javnost se naslaja. Ker smo narod tistih, ki so sposobni spacati krepak prometni zastoj, ker opazujemo nesrečo na drugi strani ceste, to nikogar ne preseneča. In da je Rode zelo primerna in prijetna tarča, je pa tudi jasno. Kardinal cerkve, ki pridiga preproščino in revščino in spokornost in kar še je tega, a se obenem rad vozi v razkošnih avtomobilih in je hotel po svoji vrnitvi v Slovenijo živeti kar v dvorcu, pač ni kar tako. In če Rodeta, nadškofovskega jastreba, primerjamo z Uranom in Šuštarjem, tudi hitro ugotovimo, zakaj ga splošno javno mnenje ne sprejema ravno najbolj naklonjeno.

Je pa te dni zanimivo opazovati hudo aktivacijo vsega tistega, kar piše desno od sredine. Da ni ognja brez dima, postane jasno, ko beremo besede o medijskih umorih, ja, celo Udba se je spet prikopala v mokre sanje desne sredine. Patos, da ga iščeš z lučjo. In še en retorično-intelektualni presežek sem prebral, in sicer v slogu, da javnost govori o Rodetovih grehih, ko naj bi se aktualni predsednik države onegavil z nekdanjo asistentko, smo bili pa vsi tiho. Ta je pa lepa. Konec koncev smo doslej imeli predsednike vlad, ki – no, do fotografij iz romantične Trente – niso imeli ravno popedenanega družinskega življenja, pa ni nihče kričal. In, konec koncev, zahodnjaškega kukanja med rjuhe pri nas (še) nismo vajeni. In mislim, da je tako tudi prav. Vrata do cerkvenih postelj je tokrat odprl nekdo od znotraj. In ob besedah o predsedniku države je bil še stavek, da je početje predstavnikov cerkve nekaj, kar se tiče zgolj njenih vernikov, drugih pa malo oziroma skoraj nič.

No, tule pa je treba jasno potegniti črto in reči, da kardinal Franc Rode niti najmanj ni človek, katerega morebitni mladostni prestopki naj bi se dotikali zgolj vernikov. Franc Rode je visoki predstavnik Cerkve, ustanove, ki svoje vernike že stoletja obvladuje s kombinacijo ustrahovanja in strahospoštovanja. Ustanove, ki v prvo vrsto postavlja ideale čistosti in skromnosti. Ustanove, katere uslužbenci se zavežejo bogu in odpovedo mesenosti. In ustanove, ki konec koncev s predstavljanjem svojih stališč ter zastopanjem svojih vrednot posega v življenja marsikoga drugega, ne samo vernikov. Omenil bom samo družinski zakonik, pa mislim, da mi ni potrebno pisati o ničemer drugem. In Franc Rode je človek, ki je s svojim grobim, napadalnim ter nič kaj krščansko milim podajanjem svojih stališč ob tem in podobnih primerih, pokazal, da mu za intimno dojemanje okolja, ki je drugačno od njegovega, od Boga danega, ni kaj dosti mar.

In zato mislim, da je prav, da se o nemorali tistih, ki vsiljujejo in prodajajo moralo, tistih, ki z grožnjo večne kazni pridigajo prav o morali in svojih pravilih, piše in govori. Pa zaživimo po načelih obratnega dokaznega bremena. Naj tisti, na katerega je padel madež, naredi vse, da se ta madež odstrani.

Amen?

  • Share/Bookmark


Dive HIGH!
13.07.2009, 13:29
Zapisano pod: Glasba, Zabava, miks

No, pa se je v Ljubljani le oglasila ena meni daleč najljubših glasbenih skupin. Morcheeba, bend, ki sem ga čisto slučajno “snel” z neke kompilacije tam sredi devetdesetih let. Tape Loop je bila zadeva, ki me je dokončno in trdno zalepila v njihov klub oboževalcev. Seveda je po “fiskanju” s Tape Loop sledilo iskanje vira, ergo plošče in od Who Can You Trust (1996) sem bil kuhan in pečen. Zgodba je bila potem gladka… Big Calm, Fragments Of Freedom in Charango. No, v ves ta zanos je potem padlo tudi malo grenkobe, ko sta brata Godfrey nogirala odlično Skye Edwards in senzualnosti Morcheebe je bilo naenkrat konec. Naslednja plošča, The Antidote, preprosto ni bila to. Pregroba, premalo moody, napačni vokali, skratka, zadeva ni špilala. In potem lani Dive Deep. In zadeve so spet tlesknile tja, kjer morajo biti. Pravi Morcheeba spirit, četudi je Skye skoraj nemogoče nadomestiti. Prava kombinacija izbranih vokalistov, prava, tipična glasba, skratka prava Morcheeba.

In sinoči v Križankah. Z eno besedo BOMBA! In čudovita Manda Zamolo… Vse tiste pesmi, ki jih je v naša ušesa zasadila Skye, so dobile čudovito, novo, prepričljivo preobleko.

Pravzaprav sem še zdaj čisto ne Deep, ampak High! Deeply High! :)

In nekaj podob sinočnjega koncerta. Ja, pridrajsal sem se precej blizu odra.

  • Share/Bookmark


Zdravje (in blaginja) – cena za kos
20.01.2008, 10:57
Zapisano pod: Aktualno

Tole me je pa pošteno razkurilo. Malo sem se sprehodil do “najboljšega soseda”, jasno, nedolžno nakupovanje, da človek preživi konec tedna. In ko sem rinil voziček mimo sadja, me je nekaj kar presekalo. Mercator prodaja grenivke /rumene, rdeče in tiste zelene, sweety jih kličejo/ ne več tako “cena za kilogram” ampak “CENA ZA KOS“.  Kar pomeni, da teh klinčevih grenivk sploh ne moreš normalno nabavljati, ampak jih lepo mečeš v voziček in računaš. In še en udarec v želodec. Ena (ja, ena, kar je manj kot dve in vsekakor manj kot tri, pa ne kaj dosti več od nič) grenivka stane 0.47 evra!!! Te rdeče grenivke sem včasih (beri v predevrskem obdobju) kupoval ne na kile ali pa na kose, ampak na vreče, da je potem doma sok kar šprical iz njih. In kratek preračun: za nekaj kozarcev soka najbrž potrebuješ kakšnih šest, sedem grenivk, kar prinese skoraj tri evre in pol, oziroma po CPT skoraj 800 tolarjev!!!

Zelo razočaran sem in tudi žalosten. Sadje “cena na kos” je v mojem spominu zadnjič zapisano tam nekje konec osemdesetih, ko smo se v Avstrijo švercali s tistimi bankovci, na katerih je bil natisnjen Tito, in tam smo potem kupovali kivije “na kos” in zdeli so se dragoceni…

Ne, to mi res ni všeč.

  • Share/Bookmark


Cabaret Patetico. Itak!
10.01.2008, 18:58
Zapisano pod: Aktualno

Ko je že vse kazalo, da je razpoko med PV in novinarsko drhaljo vsaj začasno zalil zgodovinski dogodek, imenovan predsedovanje EU, je danes spet malo usekalo. No, mogoče ni ravno usekalo, primezelo je pa vsekakor. Na dan je namreč prišlo, da je ekipa vladnega urada za komuniciranje tujim novinarjem, ki so v začetku tedna spremljali ta überdogodek, kar takole po domače, dobesedno pod vrati hotelskih sob fliknila snopič gradiva z dodatnimi pojasnili o medijskem položaju pri nas. Kaj več je mogoče videti (kadar strežnika slučajno ne poje škratek…) tule.

Pa vse skupaj še ne bilo tako strašno pomilovanja vredno – četudi je, če se ne bi danes oglasil uradni glasnotrabunjar za EU Anže Logar in rekel… kaj? Da ga preseneča, da se Društvo novinarjev oglaša ob teh (seveda tako imenovanih) zlorabah kar nekaj citatov kar nekaj novinarjev, češ da bi se moralo oglašati takrat, ko “novinarjem menjajo urednike proti njihovi volji“. Bom uporabil zelo priljubljene znake Bernarda Nežmaha. ???????????

Halo? Se je komu (spet) odpeljalo? Lupetalo vprašajo, kaj so počeli, on pa na plan privleče Mag? No fucking comment…

  • Share/Bookmark


Sto let že nič, zdaj pa tole…
10.01.2008, 15:07
Zapisano pod: Aktualno

Ni zraslo na mojem zelniku, niti ne vem, na čigavem pravzaprav je, ampak tale izjava, pobrana z nevemkaterega bloga, se je danes zarolala po emajlih. Povezana je s prodajo cerkvenega deleža v – s pornografijo okuženem – T-2.

 ”Vsi fukat v cerkvene gozdove, da bodo še to prodal!”

Usta so se mi odpeljala do ušes in še čez, misel, da se je cerkev zganila – seveda – šele potem, ko so jih zaradi življenjskega sladostrastja začeli nabijati celo v družini, pa menda niti ni potrebna, ne?

  • Share/Bookmark


Open season!!!
23.11.2007, 20:33
Zapisano pod: Aktualno

Ja, sezona lova se je začela. Zračne puške in frače pa počasi zamenjuje težje orožje. In tudi maske ter rokavice so padle. Boj med kapitalom, mediji in vlado se je odprl. Nisem povsem prepričan, če JJ ve, v kaj vse je dregnil v ponedeljek v parlamentu, ne glede na to, kakšni motivi so ga pri seciranju laži in resnic v naši družbi vodile. Težko si je namreč predstavljati, da bo nekaj deset novinarjev, če omenim samo tiste, ki so spremljali glasovanje o zaupnici vlade, mirno prenašalo, da jih nekdo žali, trga na kosce in jim jemlje vso verodostojnost. Prvi koraki so hitro sledili, tako s strani medijev kot tudi s strani “tajkunov”. Ne vem, če se je JJ sposoben bojevati na dveh tako na široko odprtih scenah, ki si jih je konec koncev skuhal sam, še posebej če upoštevam dejstvo, da v takšnih primerih na plan še posebej boleče prikuka dejstvo, ki se je izoblikovalo med sestavljanjem te vlade, in sicer, da kakšnega strahotnega intelektualnega potenciala Janševi podaniki in pribočniki in zavezniki žal ne premorejo.

In, seveda, mediji… očitno glavna bolečina te vladne posadke. Dejstva so neizprosna: edina medija, kjer so potencialno mogoči vplivi politike, sta samo še nacionalna RTV hiša in Slovenska tiskovna agencija, vsi ostali pa so se, nedvomno tudi zaradi užaljenosti zaradi nenehnih napadov JJ, očitno odločili za aktivnejšo vlogo.

In medijskega molka o dogajanju ne bo več. Na srečo (še) ne živimo v državi, kjer v času predvolilnega boja novinarje preprosto… ukinejo.

  • Share/Bookmark


Matranje mantre laži
21.11.2007, 22:40
Zapisano pod: Aktualno

Res se ne mislim spuščati v tisto, kar se je v parlamentu dogajalo v ponedeljek zvečer, ker tisti masaker res pove vse že sam po sebi. Tisto, kar me res jezi, pa je nekaj drugega, in sicer srhljiva sprevrženost tega, kar se je dogajalo in kar je bila rdeča nit celotne, že-druge-v-slabem-tednu “noči dolgih nožev”.

Lažejo, blatijo, lažejo in izvažajo laži, sprevračajo, manipulirajo, lažejo, mažejo podobo domovine in seveda… lažejo. Slabo mi postaja ob slutnji ali pa strahu, da je celotna zgodba o medijih namenjena le nečemu. In ta želja je očitno preprosta: podobo slovenskega novinarstva je treba v očeh ljudi popolnoma umazati, ji vzeti vso kredibilnost, jo seveda oblepiti in prelepiti z napisi “LAŽNIVCI”. In še bolj me je strah, če gre za premišljen manever, ki naj bi novinarskemu poročanju v prihodnjem letu, ko lahko odločneje zarožlja tudi kakšna malo starejša zgodba, že vnaprej vzel vso težo.

Če se bo najedanje z blatenjem in lažmi nadaljevalo s takšno ihto, ko se je svoj čas odvijalo obstreljevanje s “sproščenostjo”, potem dokazov za svoj strah ne potrebujem več. Samo še čakal jih bom.

  • Share/Bookmark


Madona, ampak jaz sem res ponosen!!!
20.11.2007, 08:30
Zapisano pod: Aktualno

Ponosen na to, da so novinarji tako mogočna in tako spoštovanja vredna in tako vplivna družbena skupina. Le kako naj si drugače razlagam tistih nekaj ur razprave o zaupnici sinoči v parlamentu. Zaupnica, my arse!!! Ne bom pisal o tem, kaj vse je včeraj izustil in pokazal in nakazal in opisal naš predsednik vlade, seveda s čvrsto podporo svojih “sturmunddrangovcev”. Ampak popolnoma pa le ne razumem neusmiljenega ponavljanja fraze “izvoz laži v tujino”. Razen, če se s tem ne začenja nov krog besednega obstreljevanja – tako, kot smo morali pred časom goltati in potem skorajda bruhati “sproščenost”, bomo zdaj očitno morali goltati (in potem bruhati) “izvoz laži”.

Je pa vseeno že prav patetično, da se predsednik vlade po več kot tednu preobračanja izjav in spreminjanja tarč napada, na večer govorjenja o vzrokih, ki so ga z zaupnico pripeljali v parlament, z grafikoni, hobotniškimi grafi in citati neusmiljeno spravi predvsem na novinarje. Patetično je, nerazumljivo pa niti ne, glede na to, da je kapital lepljive prste (kako lep izraz) vladnega vpliva že dodobra res nagnal iz medijev.

No, pa tudi to je dosegel, da je marsikateri vladni poslanec včeraj res glasoval s stisnjenimi zobmi. Samo da se ne bo kateri od teh zobkov enkrat malce preveč razklenil.

No, da o tisti farsi z zakonom o financiranju vzgoje in izobraževanja (mimogrede, menda naj bi bil scenarij “Slab rezultat na volitvah – Umik neprijetnih določil ZOFVI” preigran že krepko pred volitvami) niti ne govorim. Ker ni vredno besed.

  • Share/Bookmark


Orožje in predsedovanje
19.11.2007, 08:05
Zapisano pod: Aktualno

A se komu kaj dozdeva, zakaj se letos začenjajo pojavljati knjige o “materi vseh afer”, o trgovini z orožjem? In to ravno letos, ko je pri nas – vsaj nekaj časa – veliko govora o eni od naših prioritet med predsedovanjem EU, in sicer o doseganju neodvisnosti Kosova? Je med tema dvema zadevama kakšen link? :)

  • Share/Bookmark