Gor in dol po straniščni školjki


Evro… Song? Ja, pajade.
15.05.2013, 10:55
Zapisano pod: Aktualno, Glasba, Slovenija, Zabava
Tagi: , ,

Ok, niti najmanj nisem poklican, da bi dajal kakšne hude ocene tega, kar smo videli sinoči na prvem evrovizijskem polfinalu. Televizije ne gledam kaj dosti, Evrovizije pa kaj pretirano ne spremljam že kar zadnjih nekaj let. Moj evrointeres se je po navadi ustavljal pri odgovoru na vprašanje: Kdo je pa letos zmagal? A ja? No, ok.

Sinoči pa sem si celo vzel tisti dve uri, da bi videl, kaj lahko ponudi nekoč eliten, zdaj pa povsem zdrsan festival. Nekaj kratkih ugotovitev:
- Naša predstavnica se je drla. Žal. Ni pela, ampak se je med refrenom drla. Sicer pa je bil nastop popolnoma evrovizijsko korekten, nisem pa niti kaj dosti presenečen, da na RTV S nismo izvedeli, da je Hannah pogrnila dan prej, med nastopom pred žirijo.
- Uradna napovedovalka je bila neprijetna.
- Slovenski povezovalec večera je bil… zoprn. Samo to.
- Balkanska naveza očitno ne deluje več. Ali je 0,84 evra preveč ali pa so ljudje iz ex Jugoslavije ugotovili, da se jim denarja ne splača vlagati v dretje, domovinske pesmi, kombinacije česarkoliže ali v nekaj, kar je videti kot mlade prostitutke. Ki ne znajo peti.
- Ex Sovjetska zveza je druga zgodba. Nekaj glasov in precej več avdiovizualne sramote, ki jo pošiljajo v finale. Meh. Money talks.
- In res sem vesel, da je v finale prišla – vsaj zame – edina omembe vredna pesem večera. Anouk in Birds. Edino, kar je imelo avtorsko konsistenco in edino, kar nadaljuje izročilo Evrovizije iz let, ko je bil to festival, na katerega so države dejansko pošiljale nekaj dobrega in prepoznavnega.
- Slovenija bi lahko Evrosong prihodnje leto gladko izpustila. Pa če tudi to pomeni, da bo moral kdo iz skupine teh, ki se pri nas ukvarjajo s to parodijo, kdaj vendarle početi tudi kaj drugega.

There, I said it. Grem še enkrat poslušat Anouk. Da si privoščim malo glasbe.

  • Share/Bookmark


Teža milijona
22.04.2013, 11:07
Zapisano pod: Aktualno
Tagi: , ,

V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino.

Vsi so pred zakonom enaki.

(Slovenska ustava – 14. člen: Enakost pred zakonom)

Nekaj razčistimo takoj na začetku. Zavračam prav vse oblike kriminala, prestopkov, kaznivih dejanj, prekrškov in kar še je teh skokov onstran zakona. Ne priznavam robinhoodovstva pa “vzeli smo, kar je bilo naše” pa kar je še teh fraz.

Pa vseeno: Sintalov varnostnik, ki jo je podurhal s slabim milijonom in se potem predal, se mi nekako smili. Kar predstavljal sem si ga tam nekje v Avstriji, živčnega, ko se je zavedal, kaj je storil, ko je najbrž ugotovil, da uspešna kraja potrebuje še veliko uspešnejše nadaljevanje zgodbe, ker najbrž ne more v neki avstrijski vasi vse življenje kupovati hrane z gotovino, in sicer tako, da s prstom pokaže kaj bi. Ja, stiska je bila očitno najprej velika, potem pa prevelika. Ampak, tip je kradel in odnesel denar drugih ljudi in prav je, da sodišče ob tem pove svoje.

Ampak vseeno me zanima, kakšna bo odločitev sodišča za ta ukraden milijon ali za milijone, ki jih je v zadnjih letih zgnetla in obračala gospa v roza jakni? Ki se mi, mimogrede, prav nič ne smili.

Torej, kakšna je pri nas teža milijona glede “na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino”?

Sodstvo, ustava, država?

  • Share/Bookmark


Brca v vedro
19.04.2013, 13:03
Zapisano pod: Aktualno
Tagi: , , ,

Ja, priznam, da tole pišem kar precej jezen, res pa je, da so tole razmisleki, ki v meni vrejo že kar nekaj časa. Če piko na i pribijem kar takoj na začetku tega splakovanja straniščne školjke. Za tole gre:

Želim, da v Slovenijo čim prej pride zloglasna trojka ali pa četvorka ali peterka ali pa kar ves čistilni odred in počisti, kar sploh še je ostalo od te države. There, I said it.

Prepričan sem namreč, da smo počili ob dno, od katerega se ne moremo več odbiti. Da se malce popravim. Ob dno nas je zalučala vrsta slabih vlad. In očitno so bile slabe prav vse, občutek, da je drugače, pa je bil najbrž zgolj posledica dejstva, da je bilo denarja v državi dovolj. Zdaj pa ga ni. In, kot je enkrat dejal eden od mojih znancev: Če brcneš v vedro, bo drek priplaval na površje. Ni ga stavka, ki bi Slovenijo aprila 2013 opisoval bolje. Žal. Naj pojasnim? Ali ni treba?

No, vseeno. Samo ozreti se moramo okrog sebe, pa je vse jasno. Politiki, ob katerih nastopih nam je nerodno. Politiki, ki obsedeni z lastno podobo, nimajo več nobene mere, zato se pridno smešijo, zlasti zato, ker so obkroženi s praviloma povsem nesposobnimi ljudmi. Politiki, ki so vpleteni v vse mogoče in nemogoče korupcijske, ponarejevalske, podkupovalske, preprodajalske in kdo ve, kakšne še sramotne zgodbe. Odvetniki v bolnem prepletu s tajkuni. Trgovanje z milijoni in milijoni evrov, ob katerih se navadnim smrtnikom kar zvrti v glavi. Bizarne mamilarsko-seksualne zgodbe. Seznam davčnih neplačnikov, na katerem mrgoli znanih obrazov iz te ali one politične zgodbe. Koliko so ti ljudje izpulili od države, da so ji ostali dolžni na stotine tisoče evrov davkov? Ne razmišljajte. Še kaj? Zaposlovanje potomcev, sorodnikov, priležnikov in priležnic kar vsevprek. Pa ljudje, ki se v ospredju in ozadju prelivajo iz ene politične zgodbe v drugo in sledijo denarju. Veriga tistih, ki so se podrsavali od ene levosredinske stranke do druge, je zelo lepo sledljiva. In seveda tudi ostanki pogorišč za temi ljudmi. In kaj, pri vragu milem, daje tem ljudem samozavest, da še kar počnejo tisto, česar očitno dokazano ne znajo? Slast državnega seska?

Ne, Slovenija res ni Ciper, ni Grčija, ni Indija Koromandija in ni niti Italija, država, ki naj bi jo prežemala mafija. Mafija v Italiji je substruktura, ki se je zajedla v marsikatero poro države in skuša svoje doseči na prikrite, bolj ali manj krute načine.

Ne, nismo Italija. Pri nas pa se včasih zdi, da mafiji s svojimi odločitvami na volitvah kar sami na široko odpiramo vrata.

In zato trojka, pridi, prosim. Čim prej. Da bo 99 odstotkom ljudi na sončni strani Alp ostalo vsaj še upanje. Ker drugega pokvarjena skorja, ki prekriva to državo, očitno ne bo pustila.

Pa lep konec tedna, ne? :)

  • Share/Bookmark