Gor in dol po straniščni školjki


Brca v vedro
19.04.2013, 13:03
Zapisano pod: Aktualno
Tagi: , , ,

Ja, priznam, da tole pišem kar precej jezen, res pa je, da so tole razmisleki, ki v meni vrejo že kar nekaj časa. Če piko na i pribijem kar takoj na začetku tega splakovanja straniščne školjke. Za tole gre:

Želim, da v Slovenijo čim prej pride zloglasna trojka ali pa četvorka ali peterka ali pa kar ves čistilni odred in počisti, kar sploh še je ostalo od te države. There, I said it.

Prepričan sem namreč, da smo počili ob dno, od katerega se ne moremo več odbiti. Da se malce popravim. Ob dno nas je zalučala vrsta slabih vlad. In očitno so bile slabe prav vse, občutek, da je drugače, pa je bil najbrž zgolj posledica dejstva, da je bilo denarja v državi dovolj. Zdaj pa ga ni. In, kot je enkrat dejal eden od mojih znancev: Če brcneš v vedro, bo drek priplaval na površje. Ni ga stavka, ki bi Slovenijo aprila 2013 opisoval bolje. Žal. Naj pojasnim? Ali ni treba?

No, vseeno. Samo ozreti se moramo okrog sebe, pa je vse jasno. Politiki, ob katerih nastopih nam je nerodno. Politiki, ki obsedeni z lastno podobo, nimajo več nobene mere, zato se pridno smešijo, zlasti zato, ker so obkroženi s praviloma povsem nesposobnimi ljudmi. Politiki, ki so vpleteni v vse mogoče in nemogoče korupcijske, ponarejevalske, podkupovalske, preprodajalske in kdo ve, kakšne še sramotne zgodbe. Odvetniki v bolnem prepletu s tajkuni. Trgovanje z milijoni in milijoni evrov, ob katerih se navadnim smrtnikom kar zvrti v glavi. Bizarne mamilarsko-seksualne zgodbe. Seznam davčnih neplačnikov, na katerem mrgoli znanih obrazov iz te ali one politične zgodbe. Koliko so ti ljudje izpulili od države, da so ji ostali dolžni na stotine tisoče evrov davkov? Ne razmišljajte. Še kaj? Zaposlovanje potomcev, sorodnikov, priležnikov in priležnic kar vsevprek. Pa ljudje, ki se v ospredju in ozadju prelivajo iz ene politične zgodbe v drugo in sledijo denarju. Veriga tistih, ki so se podrsavali od ene levosredinske stranke do druge, je zelo lepo sledljiva. In seveda tudi ostanki pogorišč za temi ljudmi. In kaj, pri vragu milem, daje tem ljudem samozavest, da še kar počnejo tisto, česar očitno dokazano ne znajo? Slast državnega seska?

Ne, Slovenija res ni Ciper, ni Grčija, ni Indija Koromandija in ni niti Italija, država, ki naj bi jo prežemala mafija. Mafija v Italiji je substruktura, ki se je zajedla v marsikatero poro države in skuša svoje doseči na prikrite, bolj ali manj krute načine.

Ne, nismo Italija. Pri nas pa se včasih zdi, da mafiji s svojimi odločitvami na volitvah kar sami na široko odpiramo vrata.

In zato trojka, pridi, prosim. Čim prej. Da bo 99 odstotkom ljudi na sončni strani Alp ostalo vsaj še upanje. Ker drugega pokvarjena skorja, ki prekriva to državo, očitno ne bo pustila.

Pa lep konec tedna, ne? :)

  • Share/Bookmark